Polno ime: / Datum roj.: 14. sept. 1981 Kraj roj.: Osaka, Japonska Uradna spletna stran

Začetki in Due'le Quartz

Njegova rockerska kariera se je začela pri petnajstih z zlomljeno nogo, ki mu je dokazala, da kot profesionalni nogometaš ne bo nikoli uspel. Sam priznava, da je bil to zanj prvi večji neuspeh. V brezdelju je na šolskih hodnikih slišal o šolski skupini Loop, in ker je imel doma zaprašeno kitaro, se je odločil, da poskuša najti novo prihodnost. Kitara mu je kmalu prirasla k srcu in svet glasbe se mu je razširil od hard rock skupin Metallica, L.A. Guns, Marilyn Manson; industrijskega rocka Nine Inch Nails; bluesa kot Ray Charles, hip-hop-a Jurassic 5 in folka Ani DiFranco. Največ vpliva pa je nanj imel visual kei - X-Japan ter Luna Sea.

Svojo rockersko kariero je z večjimi koraki začel graditi šele s skupino Due'le Quartz l. 1999, v kateri je bil kitarist in backvokal. Nastopal je pod imenom Miyabi, kar v japonščini pomeni prefinjenost oz. eleganco. Pravega imena javnosti ni nikoli izdal, saj je prepričan, da lahko le tako zaščiti svojo zasebnost. Javnost pa je seveda izbrskala, da se piše Ishihara, nekoč Lee, saj so bili njegovi stari starši Korejci, ki so si s prihodom na Japonsko spremenili priimek. Miyavi je, ravno zaradi skrivnostnosti in narcistične rockovske drže, pogosto zasenčil druge člane skupine in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo skupina razšla.

Iz Miyabi v Miyavi

Svojo solokariero je s polno paro pognal po razpadu skupine, l. 2002, ko je  po uradni izjavi skupine odprl svojo spletno stran. Ta neučakanost dokazuje, da je o samostojnem nastopu razmišljal že prej in tudi sam je omenil, da je določene pesmi pustil ob strani, saj naj ne bi ustrezale skupini. Nadaljeval je s preimenovanjem v Miyavi, kar japoncem sicer ni pomenilo dosti, kajti oboje, Miyavi in Miyabi, se izgovarja enako, je pa vseeno pomenilo prelom s skupino.

Njegov prvi album, Gagaku, je nastal še istega. Kritiki so ga označil za mračnega, vendar eksperimentalnega, dosti pa je bilo tudi kritik na račun njegovega petja, ki da naj bi bilo brez posluha. Opravičeval se je, da je bila edina njegova prejšnja vokalna izkušnja kričanje v ozadju, in je prosil za potrpljenje, saj naj bi se s časom izboljšal.

Drugi album, Galyuu, je prinesel več uspeha. Svojo visual kei podobo je počasi opuščal, kar je povzročilo, da se je njegova oboževalska baza pričela zmanjševati. Sledil je film Oresama (2003), v katerem je imel glavno vlogo, sicer pa to ni bil njegov prvi skok v igralske vode. Še prej je namreč igral v filmu Ryomano Tsumato Sono Ottoto Aijin v izredno majhni vlogi skupaj s kolegom iz skupine Due'le Quartz, Sakitom. Oresama oz. prevedeno veliki jaz v zelo egoističnem smislu govori o fantu, ki se po nesreči znajde v svoji preteklosti in se tam sreča s samim seboj. Film se v določenih točkah navezuje na Miyavijevo življenje, zato bi skoraj lahko rekli, da gre za avtobiografijo.

S prehodom k večji založbi, Universal Music, je izdal dodatnih pet albumov in si ustvaril nov vzdevek: MYV. Z albumom Miyavizm je bil deležen še negativnih kritik, ki so njegove pesmi opisovale kot komercialne z nekaj artističnega pridiha. Kljub temu je njegov najbolj prodan singl ravno Rock no Gyakushuu -Super Star no Jouken- iz prvega albuma pod to založbo. Neizbežno je namreč, da ko izvajalec pristopi k večji založbi, postane njegova glasba bolj popovsko obarvana. Poveča se mu raznolikost in število poslušalcev, zato se mora odločiti za lažje in preprostejše besede, melodije ter pesmi. Miyavi je to pot izbral ravno zato, pa tudi zaradi izkušenj, ki jih je pridobil. Odkril je, da ima rockovska glasba skoraj identičen ritem, ki se znotraj pesmi ponavlja, vendar pa imajo na drugi strani pop, R&B in bossa nova tudi drugačne ritmične strukture. Zanj je bila to dobra priložnost, da se jih nauči in jih povzame v lastnem slagu rocka, ki ga imenuje kabuki rock. Z oznako kabuki je mišljena tradicionalna japonska kultura.

Julija 2006 je izdal svoj šesti singl, Kimi ni Negai wo, avgusta novi album MYV POPS in septembra Miyaviuta Dokusou. Slednji vsebuje vse do takrat izdane pesmi, ki govorijo o ljubezni. Pesmi so bile ponovno posnete na minimalistični glasbeni podlagi, lahko bi rekli v akustični izvedbi. Miyavi je album označil za album njegovega višjega ega. Sledil je minialbum 7 Samurai Sessions. Pri ustvarjanju je k sodelovanju povabil glasbenike (Kaviki Boyz itd.) iz različnih glasbenih področij, zato ima ta album elemente rocka, metala, hip-hop-a, R&B, rapa, bluesa, jazza, flamenca, folka in celo countryja.

S petim albumom se je vrnil k rocku in v singlu Hi no Hikari Sae Todokanai kono basho de sodeloval s Sugizojem (Luna Sea). Odpravil pa se je tudi na svetovno turnejo, kjer se je ustavil v ZDA, Nemčiji, Španiji, Braziliji, Čilu, na Nizozemskem, Švedskem in Finskem. Na Finskem je zabeležil celo rekord, saj je bil prvi J-rock izvajalec, ki je v eni uri razprodal vse karte.

Miyavi v javnosti

Slog njegovih pesmi se stalno spreminja - od popa, rocka, hip-hop-a, pa do posebnih zvočnih efektov. Pri ustvarjanju svojih albumov ima rad popoln nadzor, zato zaigra vse inštrumente kar sam, kot tudi sam poskrbi za vokale. Nastali zvoki so čista druga slika kot pri Due'le Quartz. Njegovi solomateriali vsebujejo tudi manj kitare, kar je pretresljivo za njegove oboževalce, saj je Miyabi vedno veljal za veščega kitarista. Sicer priznava, da je biti njegov oboževalec izredno težka naloga, ker nenehno menjuje svoj glasbeni stil. »Jaz se lahko spreminjam, ker sem občutljiv na svoja čustva in jim tako lahko sledim, ampak za moje oboževalce je to precej huda preizkušnja«.

Hkrati z glasbo je spremenil tudi svojo zunanjo podobo. Visual keiju iz preteklih let je zarisal ločnico in se tako bolj približal neo visualismu, kjer so prisotni piercingi in tatuji. Pri slednjem je najbolj zanimiva budistična sutra napisana na njegovem hrbtu, na prstih na rokah pa ima zarisane številke 382, ki se izgovarjajo mi ya bi. Glede svojih oblačil pa to: »nikoli se nisem imel za konzervativca. Zame je preprosto nemogoče biti normalen«. Sam celo trdi, da ga bomo med nakupovanjem svoje garderobe le s težavo našli, saj mu je večino oblek podarijo oboževalci ali pa predela obleke iz svojih videospotov, ki jih tudi dobi brezplačno. Osebno življenje skuša skrivati, kar mu še kar uspeva, saj včasih širi lažne informacije o sebi (glej njegov blog, ki ga piše v tretji osebi). Tako je sprožil dvom tudi pri svoji spolni usmerjenosti. Njegov imidž je včasih precej ženstven, poleg tega se velikokrat pojavlja v provokativnih fotografijah s fanti, ki jih poljublja oz. jih poskuša poljubiti. Za nekatere revije pa se slika celo v ženskih oblekah. Tračarsko časopisje se je mnogokrat obregnilo ob sum o njegovi zvezi s porno igralko Yukkii. Miyavi se je najprej brez komentarja potuhnil, šele po intervenciji založbe pa je vse izrecno zanikal.

Sedaj ...

Maja 2007 je na spletni strani objavil, da se bo pridružil novonastali skupini S.K.I.N., katere člani so znana imena J-rocka: Yoshiki, Gackt in Sugizo. Skupina je debutirala 29. junija na festivalu Anime Expo. To ni prvič, da je po Due'le Quartz pristopil h kakšni skupini. Bil je tudi član hard rock skupine Mintaishi, manjšega, začasnega projekta, ki je, ko se je Miyavi prvič za dalj časa znašel v Tokiu. Tam je srečal člane hard rock skupin in porodila se je ideja o sodelovanju. Rezultat je bil precej nenavaden: Miyavi v slogu visual kai-a z ličili in k pripadajočimi oblačili, druga polovica pa v težkem usnju s hard rock glasbo. Uspelo jim je posneti samo eno pesem. Občasno je igral tudi skupaj s Patom (X-Japan), Shinyo (bivši Luna Sea) in Chirolyn (hidejeva skupina Spread Beaver).

Enajst let izkušenj, trmoglavega vztrajanja in neodstopanja od naredi-si-sam principa je poplačanih s povabilom v superskupino S.K.I.N. Videti je, da Miyavija še zdaleč ne bo zapustila njegova glasbena vizija. Od njega še vedno lahko pričakujemo naravnan rock z eksperimentalnim zanosom, ki bo ponujal prvorazredni soundtrack za divje audioužitke kot soloizvajalec ali kot član skupine S.K.I.N. Še vedno pa bo markanten ter hkrati glasen in eksploziven.

Pokomentiraj na forumu. (sporočil: 0)